V soboto smo Gregor, Mare in moja malenkost planili proti Češki koči na Spodnjih ravneh. Po jutranjih zapletih našega gorskega vodnika (Tržič ni Preddvor in Ljubelj ni Jezersko press) smo z enourno zamudo prišli do izhodišča (ki si je izkazal kot nepravilen, ali vsaj ne tisti, ki ga je imel naš vodnik v svojih zaspanih mislih).
Začeli smo v pri Malekovi kočni, od koder je do Češke koče 2 uri hoda, uvodno grizenje kolen, vendar je pot lepa, čeprav smo mislili štartati pri Tovorni žičnici. Ni čudno, da se je Maretu zdela pot čudna
Že v “baznem taboru” se nam je odprl pogled na Kamniško-Savinjske alpe, natančneje na Kočno oz Kočne, ker ni ena, ampak več njih. Po polovici poti (cca uri) po gozdu se nam je odprla dolina Ravenska kočna na drugi strani pa Goli Vrh in Mala in Velika Baba. Z vsakim korakom in vsakim ovinkom so se bolj odpirale Kamniško-Savinjske alpe. Res impresivno, vsaj zame!
Ko smo prispeli do Češke koče, smo si privoščili zvrhan krožnik odlične jote, midva z Gregorjem enega “merzlega” in si ogledali Skuto, ugotavljali kje je Grintavec in kateri so okoliški hribi, … se naužili svežega zraka in počasi odrinili v dolino. Aja, z Gregorjem sva še nabavila knjižice Slovenske planinske poti, da se bomo mal’ poštemplal’ in zavedli bodoče podvige.
Vse skupaj smo hodili okrogle 3 ure, bilo je prijetno, komaj čakam na naslednje podvige (in štemple)!
P.S.: Vse fotke na Flickrju v setu DNA @ Češka koča
